Okrogla miza Prve mednarodne poletne šole Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem

Okrogla miza Prve mednarodne poletne šole Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem S pravo voljo bi lahko vse nesporazume rešili v petih minutah Veleposlanik Nobilo je v okviru okrogle mize Prve mednarodne poletne šole Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem, ki je potekala 18. julija 2006 v Portorožu, govoril o paradoksu v odnosih med Hrvaško in Slovenijo. Hrvaška in Slovenija nimata zgodovinskih razlogov za vzajemne frustracije, odprta in mitologizirana vprašanja, ki se pojavljajo v dnevni politiki pa je potrebno rešiti razumno, da bi zagotovili sinergijo med dvema evropskima državama… http://www.vecer.si/

Besedilo iz dnevnika Vecer prenašamo v celoti Ce bi bila volja, bi akademiki slovensko-hrvaške probleme rešili v petih minutah Veleposlanik Nobilo: "Smo frustrirani partnerji" Clan slovensko-hrvaške zgodovinske komisije Salvator Žitko vidi hrvaško izpostavljanje vprašanja nacionalne samobitnosti in suverenosti kot kontradiktorno z ambicijami po vstopu v EU "Po mnenju predstojnika oddelka za geografijo Fakultete za humanisticne študije (FHM) Univerze na Primorskem dr. Milana Bufona bi bilo že pet minut dovolj, da Slovenija in Hrvaška rešita vse nesporazume. Z Bufonom se je strinjal tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo, ki je sicer v torek zvecer - na dan, ko je slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu kot veleposlanik sporocil, da se o mostu cez Muro ne nameravajo pogajati posebej -, poudaril, da na omizju prve mednarodne poletne šole FHM v Portorožu ne sodeluje kot diplomat, ampak kot profesor mednarodnih odnosov, torej akademik. ? "Mi smo frustrirani partnerji. Smo partnerji. In drug z drugim smo frustrirani. Kar je nenavadno, ker ni zgodovinskega razloga za frustracijo. Ni bilo vojne med nami, kopne meje so definirane, morska se doloca vsakic znova," je tujim študentom pojasnil Nobilo. Frustracija izvira iz tega, da na obeh straneh obstaja obcutek, da sta bili pušceni na cedilu v casu osamosvajanja. "Nove države so zelo teritorialne živali. Obcutljivi smo na druge. Slovenija je frustrirana s svojo velikostjo, Hrvaška z obliko. Sloveniji se zdi, da je izgubila ozemlje v preteklosti zaradi Avstrije in Italije, pa bi radi zdaj to nadomestili s Hrvaško. Hrvaška pa je teritorialno obcutljiva zaradi vojne," je svoja opažanja pojasnil Nobilo. V dnevni politiki med državama obstaja nekaj odprtih in zelo mitologiziranih vprašanj. Za Hrvaško je zelo pomembno vprašanje NLB, kot ne prav posebno velik problem vidi vprašanje nuklearke v Krškem, problem pa je tudi slovensko nepriznavanje novih manjšin, ki jih poznamo kot problem izbrisanih. "Ce ne bi bila tako mitologizirana, bi bila že vsa vprašanja rešena," je dejal Nobilo, ki poudarja, da jih je treba reševati z razumom. Skozi zgodovino smo morali kot pripadniki majhnih narodov šciti sebe, v Jugoslaviji smo Slovenci in Hrvati izborili federacijo in v odnosih znotraj nje kot partnerji po navadi skupaj zastopali stališca do Srbije in Crne gore, medtem ko sta bili BiH in Makedonija naceloma nevtralni dvema nevtralnima. "Jasno je, da podobni med seboj najdejo vec razlik kot razlicni," je pojasnil Nobilo, ki pricakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška cez nekaj let, ko bodo tudi sosedje clani EU, znotraj unije "branili interese majhnih, srednjeevropskih in mediteranskih držav". Slovenija ne priznava manjšine Paradoks slovensko-hrvaških odnosov je po Bufonovem, da gre za najbolj sorodni državi v širši regiji, ki pa imata najslabšo komunikacijo v regiji, kar pripisuje spremenjenim politicno-geografskim strukturam. Glede na povezanost v zgodovini sta se morali obe novi državi po letu 1991 nek nacin ponovno konstituirati. Podobno opažajo pri drugih novih državah na tem teritoriju. "V politicni geografiji povezujejo in locujejo meje. To je najmlajša politicna meja v regiji. Ce jo analiziramo historicno, je ena najstarejših v Evropi, ker je nastala že med 10. in 12. stoletjem," je pojasnil Bufon. Drugi paradoks izhaja iz tega, da je ena najbolj odprtih, komunikativnih meja (vsaj v odnosu do severne ali zahodne meje), a je komunikacija omejena s tem, da to ni edina meja v regiji, ki je hkrati etnicna meja. "Hrvatje so slovensko populacijo na Hrvaškem priznali kot manjšino tudi s spremembo ustave, Slovenija pa prvotne jugoslovanske zakonodaje o manjšinah ni spremenila," je opozoril Bufon. Zanimivo je, da manjšine na slovensko-hrvaški meji ne povezujejo obmejnega sektorja kot drugje v Sloveniji, "povezovalec je nekdo tretji. To je italijanska manjšina, prisotna na obeh straneh meje kot faktor, na katerega bi se lahko obe državi bolj prislonili pri povezovanju tega obmocja". Meja, komunikacijska pušcava Sicer pa je to meja, ki je po Bufonovem prava v pušcava komunikaciji, zelo slabo opremljena tudi z mejnimi prehodi. To je povzrocila osamosvojitev, saj so z njo številni prekinili stike, nova politicna situacija pa v tem obmocju ni prinesla tudi funkcionalnega odpiranja meje. "Obstajajo ogromne rezerve za izboljšanje komunikacije, ki se je v zadnjih letih sicer izboljševala in gre na pot normalizacije. Cemur pa ne sledi uradna politika, ki bi morala povecati prepustnost meje in ustanavljati strokovna telesa ter reševati probleme prebivalcev," je dejal Bufon, ki karikira, da gre pri konfliktih okoli morske meje "za žlico vode, ki nima nobene ekonomske teže, ki se bo rešila z razliko nekaj metrov. Politika "no problem" pa na njem gradi svojo težo. Ce bi bila prava volja, bi lahko to rešili v petih minutah". Nobilo je ob tem pripomnil, da tudi, ce se politika o problemih dogovori "jutri v petih minutah, bomo potrebovali deset let, da pozdravimo travme in negativno energijo na obeh straneh, ki bi iz tega nastale. Evropa hoce od nas, da to rešimo sami, ali pa sprejmemo odlocitev zunanjega telesa, ali pa vsaj ne vrešcimo toliko okoli tega problema. To so za Evropo majhni problemi. Od naš želijo sinergijo." Bufon je ob tem opozoril na izkušnje v Avstriji, kjer se je pokazalo, da je v prednosti tista stran, ki prva investira v medsosedske odnose. "Je v prednosti, saj vodi igro. Upam da bomo pri vprašanjih s Hrvaško to mi, a bojim se, da ne bo tako. Vsako leto, ki mine, je leto manj za Slovenijo, da bi lahko presegla to nacionalno sceno in imela širšo vlogo v okolju. EU pricakuje, da bomo vlogo v bivši Jugoslaviji igrali bolje, kot smo jo. Sicer pricakuje, da bo to storila Hrvaška, ko bo clanica EU." Da Hrvaška še vedno kot najpomembnejšo ustavno kategorijo izpostavlja vprašanje nacionalne samobitnosti in suverenosti, "to pa je kontradiktorno z ambicijami po vstopu v EU. Se zavedajo, da se z vstopom v EU tej popolni suverenosti odpovedujejo? Iz te travme izhaja tudi malo zavisti, da je Slovenija prej prišla do teh integracij", je Nobila podrezal clan slovensko-hrvaške zgodovinske komisije Salvator Žitko. Veleposlanik je odgovoril: "Slovenija se temu ni odrekla niti, ko je vstopila v EU." Ksenija Koren http://www.vecer.si/

Press releases