Kaj zamujamo Slovenci in Hrvati?
Komentar: dr. Mario Nobilo, veleposlanik RH za Casnik Finance
V tej kolumni izražam svoj osebni pogled ne uradno stališce moje vlade, in to do kateregakoli od odprtih vprašanj v naših odnosih. V zadnjem casu je moje delo (in verjetno tudi delo mojega slovenskega kolega v Zagrebu) podobno Sizifovemu.
Kaj zamujamo Slovenci in Hrvati?
Komentar: dr. Mario Nobilo, veleposlanik RH za Casnik Finance
V tej kolumni izražam svoj osebni pogled ne uradno stališce moje vlade, in to do kateregakoli od odprtih vprašanj v naših odnosih. V zadnjem casu je moje delo (in verjetno tudi delo mojega slovenskega kolega v Zagrebu) podobno Sizifovemu.
Komuniciranje prek medijev
Hrvaška in Slovenija po rastocem predbrionskem trendu v odnosih med novima vlada v zadnjih mesecih komunicirata predvsem prek medijev. Prakso izmenjave protestnih not so zamenjale spletne strani, izjave in kolumne. Temo mitskega Zaliva sta ta trenutek preglasili temi Ljubljanske banke in Jedrske elektrarne Krško. Novi ekološko-politicni oblaki se zgrinjajo tudi nad vprašanjem gradnje omrežja evropskih naftovodov in kaskadnih elektrarn na Muri. Predstavniki Evropske unije sporocajo, da gre pri odprtih vprašanjih za dvostranske zadeve, Slovenija pa vztraja, da se "vgradijo" v hrvaška pogajanja z Evropsko unijo. Nova slovenska retorika krepi prepricanje Hrvaške, da je rešitev teh politicnih zapletov mogoca le po pravni poti: z razsodbami pristojne institucije mednarodnega javnega ali zasebnega prava o predmetih spora. Te razsodbe, ne glede na to, kakšne bi bile, ponujajo možnost, da se ohrani dostojanstvo in obrne nova stran v naših odnosih.
Presenetljivo dobri odnosi med ljudmi
Seveda ni vse crno: naša medsebojna trgovina, turizem, kulturno, tehnološko, izobraževalno in celotno horizontalno sodelovanje nenehno napredujejo. Vzajemno se podpiramo v mednarodnih forumih. Odnosi med ljudmi - še zlasti v krajih ob meji, ki jih pogosto obiskujem - so še vedno dobri, presenetljivo dobri, ce pogledate medije. No, to je zgolj dokaz za to, da življenje tece tudi mimo politike, da je mocnejše od nje.
Najbolj je škoda, da nam hrvaško-slovenskih odnosov - kljub vsem primerjalnim prednostim in zgodovinski bližini - ne uspe dvigniti na višjo raven vzajemne koristi in sinergije, za katero imamo vse možnosti. Potrebujemo skupne naložbe, regijske igralce, izobraževalne in tehnološke parke, programe zašcite Jadrana, promocijo Alpe-Jadrana na tretjih trgih, s skupnimi postavami in ekipami v tretjih državah ... Najvecje pritiske, da bi se to zgodilo, cutim iz poslovnih in razumniških krogov obeh narodov in tudi od prebivalcev ob meji. Cedalje bolj pa tudi od mednarodne skupnosti, ki pricakuje našo vecjo regijsko sinergijo in sodelovanje. Države naše velikosti si lahko na svetovni ravni izberejo neko manjšo nišo pozitivnega delovanja, po kateri jih prepoznavajo. Vendar se razvojno in politicno najbolj lahko uresnicimo v naši neposredni sosešcini.
Kako na višjo raven odnosov
Za skok na to višjo raven odnosov - zdaj, ko je Slovenija dosegla svoje glavne zunanjepoliticne cilje in Hrvaška z velikimi koraki nadomešca zaradi vojne izgubljeni cas - nimamo prevec casa. V zgodovini narodov obstaja window of opportunity, ki ga je treba pravocasno prepoznati in izkoristiti. Medtem ko drugi izkoristijo priložnost za dolgotrajno partnerstvo, se mi še vedno zapletamo pri vprašanjih, ki ne pomenijo nic pretirano življenjsko pomembnega.
Ce bomo to priložnost zamudili zdaj, obstaja upanje, da jo samodejno poišcemo takrat, ko bo tudi Hrvaška postala clanica Evropske unije in Nata ter bo tako slovensko kot hrvaško delovanje v teh organizacijah naravno usmerjeno v obrambo identitete in interesov malih narodov v regiji, ki ji pripadamo.
Vir: Casnik Finance, 3. april 2006, št. 64/2006
Press releases
