Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani je 16. marca 2022 obeležila 20. obletnico izmenjavnega lektorata hrvaškega jezika s programom
Razgovarajmo na hrvatskom (Pogovarjajmo se v hrvaščini).
Na začetku slovesnosti je zbrane nagovoril veleposlanik mag. Boris Grigić, ki je poudaril, da je dobro sodelovanje med sosednjima državama prisotno tudi na področju kulture in izobraževanja. Tovrstno sodelovanje je zdaj še posebej pomembno, saj za razliko od prejšnjih generacij, mlade generacije nimajo možnosti, da bi organizirano spoznavale jezike svojih slovanskih sosedov, zato je sodelovanje na področju visokega izobraževanja, v okviru katerega se obeležuje 20. obletnica hrvaškega lektorata, izjemno pomembno.
Ob 20. obletnici hrvaškega lektorata je profesorjem in študentom čestitala prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja FFUL, čestitkam pa se je pridružila tudi prof. Ivana Fakac, višja strokovna svetovalka v Samostojnem sektorju za koordinacijo in mednarodno sodelovanje Ministrstva za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške. O začetkih delovanja hrvaškega lektorata je spregovorila prof. dr. Vesna Požgaj Hadži, nato pa so preko video povezave zbrane nagovorili vsi nekdanji lektorji hrvaškega jezika, in sicer: Antonio Juričić, Antun Pavlin, Tomislav Ćužić, Maša Plešković, Barbara Buršić in Sanja Pešorda. Slednja je bila ponovno imenovana za lektorico hrvaškega jezika.
V nadaljevanju je prof. dr. Zrinka Jelaska predavala na temo P(r)oučevanje hrvaščine kot neprvega jezika: tujega, sorodnega, drugega, dediščinskega, v katerem je poudarila razlike, povezane z načini učenja in poučevanja jezikov s strani naravnih govorcev in tistih, ki to niso.
Ob zaključku prireditve je bila na stopnišču fakultete odprta prostorska instalacija Mali tornado avtorja Đanina Božića. O postavitvi, ki jo sestavljajo zavržene plastične igrače, povezane z eno nitjo, je spregovorila dr. Jerica Ziherl, kustosinja muzeja Muzej-Museo Lapidario Novigrad, ki je poudarila, da je bil Mali tornado doslej razstavljen v Vukovarju in Novigradu. Avtor Đanino Božić je poudaril, da lahko na instalacijo gledamo kot na vrtinec z uničujočo močjo, ki spodbuja k razmišljanju o problematiki plastičnih odpadkov in podnebnih sprememb, o problematiki zlorabe otroškega dela, pa tudi o vprašanju potrošniške družbe.
News
